Dogodki
Slovensko panevropsko gibanje je 6. decembra 2018 organiziralo okroglo mizo na temo odnosov med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo ter prihodnosti Evrope. Gost je bil prof. dr. Andrew T. Wolff, direktor programa evropskih študij na Dickinson College v Bologni. Pogovor je povezoval Igor Kovač, raziskovalec na Institute for Security and Conflict Studies na George Washington University. Namen razprave je bil dotakniti se najbolj aktualnih varnostnih, političnih, gospodarskih in družbenih vprašanj, ki zadevajo tako prihodnost transatlantskih povezav kot tudi Evropske unije.
Uvodoma je predsednik SPG, dr. Laris Gaiser, nagovoril udeležence in jim predstavil izvedene aktivnosti v letu 2018, med katerimi je izpostavil izvajanje projekta JOCICEF, sofinanciranega s strani programa Evropa za državljane, (so)organizacijo treh mednarodnih konferenc (Firence – Italija, Orašje – Bosna in Hercegovina ter Szentendre – Madžarska), treh okroglih miz in pripravo vprašalnika na temo prihodnosti Evropske unije.
Pogovor, ki je potekal zelo interaktivno v sodelovanju s publiko, sta Wolff in Kovač začela z odnosom ameriškega predsednika Donalda Trumpa do dogajanja v mednarodni skupnosti, kjer je Wolff izpostavil, da se strateške smernice niso toliko spremenile, kot se je spremenila predsedniška retorika, ki je za svet nekaj povsem novega. Njegovo internetno komunikacijo je primerjal s televizijsko komunikacijo J. F. Kennedyja, ki je bila za takratne čase povsem nova, a se je svet nanjo sčasoma navadil. Tega predvsem niso vajeni politiki v Evropi, saj se je odnos do Evrope precej spremenil. Zaradi večjih in pomembnejših svetovnih žarišč (pacifiška regija, dogajanje v zalivskih državah) so ZDA z Evropo zaprle neko poglavje. Zato tudi tolikšen pritisk na evropske države, da si same zgradijo obrambno-varnostni sistem. Vendar to še ne pomeni, da Evropa za ZDA ne ostaja najtesnejši zaveznik. ZDA se z evropskimi državami še vedno raje pogovarjajo bilateralno in s tem nadaljujejo z več desetletnim diplomatskim vzorcem. Tudi to je razlog, zakaj bi morale države članice EU v zunanji politiki nastopati enotneje.
Evropa in ZDA imata ne glede na tesne zgodovinske vezi različna stališča do mnogih vprašanj, od varnosti, trgovine, kibernetske varnosti do podnebnih sprememb idr. Ta razhajanja niso nastala v času Trumpovega predsedovanja, temveč mnogo prej, a je bila retorika povsem druga. Trump za razliko od prejšnjih predsednikov nima uradniških izkušenj, zato je njegova retorika v Evropi sprejeta popolnoma drugače. Težave, če jih osvetlimo s trgovinske plati, prihajajo z obeh strani, tako z ameriške kot z evropske, saj politiki na eni in drugi strani nabirajo domače politične točke, ki pa gredo v škodo predvsem poglabljanju tesnih transatlantskih odnosov.
Wolff se je dotaknil še dveh perečih problemov, s katerimi mora EU računati v prihodnosti, to sta Brexit ter ukrajinska kriza in odnos do Rusije. Brexit je v gospodarskem smislu vsekakor izguba tako za Evropo kot za Veliko Britanijo, vendar bo verjetno večje posledice nosila Velika Britanija. Zaskrbljujoče je tudi dogajanje na vzhodni meji z Ukrajino, kjer Evropa nujno potrebuje odločnejšo držo, pri kateri lahko in mora računati na ZDA. Kot odgovor na ruski zaseg ukrajinskih ladij je Wolff predlagal, da bi lahko v Azovsko morje ZDA in EU vsak dan pošiljali konvoje civilnih ladij, da bi s tem opozorili Rusijo, da mora pravica do svobodne plovbe ostati neokrnjena, in preprečili da bi to morje postalo rusko jezero.
V zaključku je govornik opozoril, da ZDA in EU čakajo mnogi izzivi, kjer bo treba iskati skupne rešitve (npr. migracije, podnebne spremembe), vendar bo potrebnega precej diplomatskega napora na obeh straneh, da se bo prešlo mnoge kulturne in družbene razlike, ki še vedno zavirajo razumevanje drug drugega.
Medijske odzive na okroglo mizo si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče in na spletni strani Radia Capodistria.
