Dogodki
Delegacija Slovenskega panevropskega gibanja v sestavi predsednika Larisa Gaiserja in podpredsednika Aleša Lampeta se je udeležila prve mednarodne konference v organizaciji Ukrajinske panevropske unije, ki je potekala v Kijevu 18. in 19. 10. 2018 na temo evropskega vektorja Ukrajine po Evromaidanu.
POROČILO S KONFERENCE V KIJEVU (UKRAJINA), 18.–19. 10. 2018
Delegacija Slovenskega panevropskega gibanja v sestavi predsednika Larisa Gaiserja in podpredsednika Aleša Lampeta se je udeležila prve mednarodne konference v organizaciji Ukrajinske panevropske unije, ki je potekala v Kijevu 18. in 19. 10. 2018 na temo evropskega vektorja Ukrajine po Evromaidanu.
Celoten dogodek je prežemala dobršna mera optimizma, a hkrati realistično zavedanje omejitev. Tako je več govornikov izpostavilo, da je po maidanski revoluciji, katere se je prijelo tudi ime revolucija dostojanstva, evropska usmeritev jasna. Obenem pa so poudarjali, da se Ukrajinci zavedajo, da tudi EU ni idealna in ima svoje težave. Zavedajo se tudi, da obstaja možnost, da Ukrajina ne bo nikoli članica EU, a še vedno podpirajo reforme. Tako je na primer predsednik Ukrajinske panevropske unije Igor Žaloba postregel s podatkom, da 60 % Ukrajincev podpira tranzicijo, pa naj ta vodi v članstvo v EU ali ne.
V okviru konference je bila podeljena nagrada Evropskega združenja Coudenhove-Kalergija. Nagrada, ki je običajno bienalna, je bila tokrat prvič podeljena skupini in ne posamezniku, in sicer tako imenovanim nebeškim sto – to je nekaj čez sto neoboroženih žrtev, ki so jih med protesti na Maidanu neodvisnosti leta 2014 pokosili streli režimskih ostrostrelcev. Nagrajence je predlagal Karl von Habsburg, v obrazložitvi pa je lihtenštajnski princ Nikolaj poudaril, da se ne more vrniti njihovih življenj, a nagrada sporoča, da niso pozabljeni. Nagrado je predal Muzeju Maidana kot njihovemu simboličnemu predstavniku.
Drugi dan konference se je začel z obravnavo tematike kulturne diplomacije, kjer Ukrajina še zelo šepa in močno zaostaja za svojo veliko sosedo. Pomemben zaključek je bil, da bi Ukrajina morala bolj ustvarjati pozitivno sliko namesto, da se sklicuje predvsem na vlogo žrtve in da se jo trenutno povezuje predvsem z vojno. Pred naslednjim panelom, katerega tema so bili nadaljnji koraki v odnosu med Evropo in Ukrajino, je imel uvodni nagovor predsednik SPG Laris Gaiser, ki je poudaril, da bi se v EU morali učiti vere v Evropo od Ukrajine, saj se na Zahodu nihče ni boril in umiral za Evropo in evropske vrednote kot primarni cilj. Ukrajina je torej ogledalo EU, da vidi svoje pomanjkljivosti, in hkrati upanje za prihodnost Evrope.
Konferenca se je zaključila s panelom o ukrajinskih mladih in Evropi, kjer sta bila še posebej zanimiva dva predstavnika, ki sta aktivna v zelo konkretnih projektih mladih za obnovo degradiranih območij v Ukrajini in za aktivacijo civilne družbe. V razpravah smo predstavili projekt JOCICEF, ki je namenjen prav razpravi o prihodnosti Evrope, vloge civilne družbe in pomembnosti še tesnejšega evropskega integracijskega procesa.
