Dogodki
Slovensko panevropsko gibanje je od 25. do 27. maja 2018 v sodelovanju s Panevropsko unijo Bosna in Hercegovina organiziralo mednarodno konferenco z naslovom Evropski širitveni proces: čezmejno sodelovanje kot instrument evropske integracije. Dogodek, tretji v sklopu evropskega projekta JOCICEF, je bil namenjen razpravi o treh ključnih izzivih, s katerimi se soočajo države jugovzhodne Evrope: kakšne signale daje Evropska unija državam jugovzhodne Evrope glede približevanja EU, vloga in prispevek multikulturalizma v jugovzhodni Evropi k Evropski uniji ter vloga čezmejnega sodelovanja kot instrumenta za pospeševanje evropske integracije. Konference se je udeležilo preko 80 udeležencev iz 10 držav. Med govorniki so bili ugledni predstavniki univerz, raziskovalnih institucij, diplomatskega zbora, politike in nevladnih organizacij.
Uvodoma je udeležence pozdravil predsednik Mednarodne panevropske unije, Alain Terrenoire, ki je pozval Evropski svet, da bi njegovo sestavo razširili s predstavniki držav kandidatk za vstop v EU. S tem bi jim dali jasen signal, da z evropskim širitvenim in integracijskim procesom resno računajo. Izpostavil je, da evropske institucije države jugovzhodne Evrope ne bi smele gledati kot na črno luknjo na evropskem zemljevidu, temveč kot na enakopravne države članicam EU, ki bi morale biti prav tako vabljene na različne sestanke EU, ki se dotikajo njihove prihodnosti. Ob tem je dodal, da so v preteklosti čezmejni instrumenti veljali za instrumente evropske integracije, kar bi danes morali imeti enako vlogo v državah kandidatkah.
Haris Ćutahija, vršilec dolžnosti predsednika Panevropske unije BiH, je poudaril, da je Bosna in Hercegovina nesporno del Evrope in da je evropska perspektiva edina prava pot. Domače politike je pozval, naj se še naprej uspešno nadaljujejo z reformami, ki jih država mora sprejeti za namen članstva v EU. Panevropa kot najstarejša evropska organizacija za združitev Evrope jih pri tem v polnosti podpira.
Tonino Picula, hrvaški poslanec v evropskem parlamentu, je uvodoma poudaril, da obžaluje dejstvo, da BiH že 20 let ne more najti skupne rešitve in odgovorov na težave, s katerimi se država sooča (kamor sodijo tudi evro-atlantske povezave). Poudaril je, da je Evropski svet v Sofiji 2018 potrdil zavezanost in pripravljenost EU, da nadaljuje na evropski perspektivi zahodnega Balkana. Da Evropska komisija misli resno glede širitvenega procesa potrjuje dejstvo, da je njen predsednik, Jean-Claude Juncker, neposredno vprašal francoskega predsednika, Emmanuela Macrona, kaj si misli o širitve, glede na to, da se Macron v svojem nagovoru Evropskega parlamenta ni dotaknil širitvenega procesa. Macron je poudaril, da se zavzema za širitev, vendar se mora Evropa najprej osredotočiti na notranje težave, s katerimi se sooča. To morda navidezno ni pomembno, vendar je Junckerjevo vprašanje pomembno s simbolnega vidika, da je pokazal zavezanost širjenja, ki ga ob nastopu njegovega mandata ni podpiral. Picula je v zaključku dodal še en velik problem, in sicer, da evropski proračun za obdobje 2022-2027 ne predvideva postavke za širjenje.
Franjo Topić, častni predsednik Panevropske unije BiH, je izpostavil simbolni pomen panevropske konference v Orašju, saj je to kraj na meji z EU. Pozval je državljane, naj ne obupajo in se ne predajo, temveč da vztrajajo in so optimisti glede evropske prihodnosti. EU je za BiH bolj kot gospodarski partner steber miru, stabilnosti in napredka. Hkrati je pozval k več dialoga in izmenjave mnenje med politiki in državljani na temo prihodnosti evropske integracije, saj imajo državljani pozitiven odnos do EU, prav tako na njen prihodnji razvoj.
V panelih, ki so sledili pozdravnim nagovorom, so se govorniki osredotočili na evropski integracijski proces in reforme, ki jih mora BiH še sprejeti ter na primere dobrih praks čezmejnega sodelovanja kot instrumenta za širitev. Druga pomembna točka, o kateri so razpravljali z udeleženci, je bila vloga percepcije EU. Kot so omenili govorniki, je odstotek zaupanja državljanov BiH (kot tudi drugih držav kandidatk) v svetlo prihodnost EU večja kot v marsikateri državi EU. Gre preprosto za to, da je v državah kandidatkah prisotnega manj evroskepticizma, saj vidijo evropski integracijski proces kot edino pot k napredku, stabilnosti in razvoju. Zato pa so govorniki opozorili na naraščajoče tendence nacionalizma, ki bi lahko dolgoročno precej oslabilo politično krajino in evropsko perspektivo.
Fotogalerijo si lahko ogledate na spletni strani Panevropske unije Bosne in Hercegovine.