Dogodki

Panevropska unija Črne gore je od 21. do 23. septembra 2018 v Zagrebu organizirala drugo mednarodno konferenco, finančno podprto s strani programa Jean Monnet Projects, z naslovom For Europe: Communicating European Integration between EU memebr states and enlargement countries. Namen konference je bil narediti pregled napredka priključevanja Črne gore Evropski uniji, razpravljati o odnosu med evropskimi institucijami in državami kandidatkami ter v tem kontekstu razpravljati o prihodnosti Evropske unije. Dogodka so se udeležili predstavniki panevropskih organizacij iz Hrvaške, Črne gore, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Francije, Avstrije in Nemčije.

Boro Vučinić, veleposlanik Črne gore na Hrvaškem, je poudaril, da je evro-atlantska integracija za Črno goro ključna zunanjepolitična strateška usmeritev. Spomnil je na besede predsednika Evropske komisije, Jeana Clauda Junckerja, da mora EU zavzeti stališče o usodi jugovzhodne Evrope, sicer bodo sosedstvo oblikovali drugi. Črnogorci, kot je izpostavil, so del evropske kulturne dediščine in zato delijo skupno evropsko usodo.

Matija Očuršćak, vodja sektorja za jugovzhodno Evropo in širitveni proces na ministrstvu za zunanje zadeve Republike Hrvaške, je poudaril, da Hrvaška zagovarja integracijo držav jugovzhodne Evrope v severno-atlantske integracije, saj je širitev edini temelj stabilnosti, varnosti in napredka v regiji. Kot je izpostavil, je temelj sožitja zaupanje, zaradi česar morajo tako države članice kot države kandidatke druga z drugo tesno in iskreno sodelovati.

Alain Terrenoir, predsednik Mednarodne panevropske unije, je poudaril, da morajo države jugovzhodne Evrope v najkrajšem času postati članice Evropske unije. V tem kontekstu je spomnil na besede Coudenhove Kalergija, da so se na tem območju vedno stikali geopolitični interesi tako Rusije kot tudi Turčije. Opozoril je, da so demoni nacionalizma znova oživeli, zaradi česar politični diskurz  spominja na razmere pred II. svetovno vojno. Zato moramo vse napore upreti v to, da se zgodovina ne ponovi, saj smo evropski narodi kar 70 let trdo delali na ohranjanju in zagotavljanju miru.

Gordana Đurović, predsednica Panevorpske unije Črna gore, je izpostavila, da je država naredila nekaj ključnih korakov na poti do članstva v Evropski uniji. Poudarila pa je, ima država ne glede na vse dosedanje uspehe še vedno nekaj izzivov, s katerimi se mora soočiti. Naznanila je, da bo na to temo maja 2019 v Podgorici potekala zadnja projekta konferenca.

Tonino Picula, hrvaški poslanec evropskega parlamenta, je uvodoma izpostavil, da je bila, tehnično gledano, Črna gora pred 27 leti skupaj s Srbijo agresor na Hrvaško, leta 2018 pa obe državi skupaj definirata varnostno politiko v regiji. Temu pravi pristno sodelovanje in predvsem napredek v meddržavnih odnosih. EU ne bi smela imeti za izgovor gospodarske razmere, saj je Hrvaška vstopila v EU v času gospodarske krize, a se je izkazalo, da sta tako EU kot Hrvaška zgolj pridobili. Opozoril pa je, da evropski državljani v ospredje nič več ne izpostavljajo nezaposlenosti kot največjega evropskega izziva, temveč so na prvo mesto postavili varnost. To pomeni, da se je v zadnjih letih nekaj močno spremenilo in na to mora biti EU zelo pozorna. EU je več kot politično projekt, več kot identiteta, je medih za ohranjanje miru med narodi, dogovorov, sprave in sodelovanja. Za konec je opozoril na vzpon evroskepticizma, ki ga poganjajo politične opcije, ki so bile nekoč marginalne, obskurne, nacionalistične, sedaj pa postajajo t. i. mainstream in se prebijajo v nacionalne in evropski parlament.

Adrijan Vuksanović, član črnogorskega parlamenta, je izpostavil, da je Črna gora prva država v jugovzhodni Evropi, ki je v proces približevanja EU v polnosti vključila parlament, saj želijo s tem legitimirati njihovo pot in odločitev. Kot je poudaril, so s pomočjo EU uspeli državo revitalizirati do te mere, da lahko služi kot vzorčni primer v regiji. Opozoril pa je na države, ki regijo vidijo zgolj kot geopolitično šahovnico in želijo vplivati na prihodnji gospodarski in kulturni razvoj. To so države izven EU in zaradi tega nimajo evropskih vrednot in ne poznajo evropske kulturne dediščine. Ob tem je dodal, da se Črna gora politično bori proti skupinam, ki želijo državo pripeljati pod okrilje kakšne druge, in ne evropske, regije.

Rainhard Kloucek, generalni sekretar Panevrope Avstrija, je uvodoma predstavil pojem »vrednota« in kako je ta beseda v političnem dialogu zlorabljena (tako na levem kot na desnem političnem kontinuumu). Treba se je zavedati, da je Evropa v primerjavi z drugimi svetovnimi regijami napredovala zato, ker je gojila dva ključna elementa: svobodo posameznika in vladavino prava. Dalje je izpostavil, da je EU in države članice danes napačno pojmujejo koncept socialne blaginje. Ta koncept uporabljajo kot instrument za poseganje v osebno svobodo z argumentom, da država najbolje ve, kaj je dobro za posameznika in podjetij (npr. država uvede davek, ker meni, da določeno dobrino potrebujejo vsi državljani). Na koncu je izpostavil, da je na primeru jugovzhodne Evrope uporabiti miselnost, da je integracija vedno cenejša kot pa blaženje varnostnih posledic.

Dejan Hribar, generalni sekretar Slovenskega panevropskega gibanja, je predstavil pomembnost evro-atlantskih povezav z vidika zaupanja državljanov. Ko v Evropi vlada gospodarska rast, praktično nihče ne razmišlja o evroskepticizmu. Ko izbruhne kriza, pa se ta odrazi v svoji najslabši luči. Tako je ob zadnji finančni in gospodarski krizi zaupanje državljanov v EU in njene institucije močno upadlo, hkrati pa so začele vznikati evroskeptične skrajne politične opcije. Zanimivo pa je, da v tem času zaupanje v prihodnost EU ni usahnilo med državljani jugovzhodne Evrope. Zato morajo evropske institucije narediti vse, da ta zanos med državljani jugovzhodne Evrope ne usahne, saj bodo v nasprotnem primeru začeli iskati svojo prihodnost v kakšni drugi regiji.

Več o dogodku lahko preberete na spletni strani panevrope Črna gora.